petek, 14. december 2018

Pozdravljeni


Glede na to, da bom do novoletnih počitnic odsoten, vam sporočam, da bomo z ustnim spraševanjem nadaljevali takoj po novem letu. Seznam je temu primerno spremenjen. Odlagajo se tudi predstavitve referatov in poskusov.

Zelo pogrešam vaše oglede objav v spletniku. V komentarju zapišite, da ste si objavo ogledali. Za poslan komentar pa morate biti prijavljeni z gmailovim računom.

Lap pozdrav in na skorajšnje svidenje,
vaša učitelj Marjan Kosi 

ponedeljek, 3. december 2018

Bele krvničke

Pomemben sestavni del našega imunskega sistema so te celice, ki pridno in urno lovijo vsiljivce v našem telesu ter jih požrejo. Poglejte posnetek!


Bele krvničke v krvi so neke vrste vojske, ki preprečuje, da bi se v našem telesu množile škodljive bakterije. Na posnetku lahko vidimo, kako bela krvnička, imenovana nevtrofilec, zasleduje bakterijo stafilokoka in jo požre. To početje se imenuje fagocitoza in predstavlja enega od temeljev našega imunskega sistema. Ta posnetek je nastal na univerzi Vanderbilt.

Zanimivost: pri okužbi z virusom HIV se število belih krvničk v telesu zmanjša in ko je tako majhno, da se organizem ne uspe braniti pred okužbami, se naš imunski sistem poruši. Končno stopnjo okužbe imenujemo AIDS (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti).

AIDS

Kaj je HIV, kaj AIDS?
AIDS (akvirirani imunski deficitni sindrom) je ime za hudo obolenje, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (v angleščini Acquired Immune Deficiency Syndromme). Bolezen povzroči HIV, virus človeške imunske pomanjkljivosti (v angleščini Humman Immunodefficiency Virus), ki napade in uniči določene bele krvničke, ki so pomembne za odpornost proti nalezljivim boleznim in nekaterim rakavim obolenjem.
Okužba s HIV se prenaša:
·      s spolnimi odnosi z okuženo osebo (še posebej med moškimi),
·      s prejetjem okužene krvi, krvnih pripravkov, tkiv ali organov,
·      z okuženo krvjo preko onesnaženih igel, brizg ali drugih instrumentov, s katerimi prebadamo ali prerežemo kožo, ter
·      z okužene matere na otroka pred, med ali po porodu.
Vsako uro se okuži približno 300 ljudi (ocena Svetovne zdravstvene organizacije). Zaradi posledic aidsa vsako leto po svetu umre približno poldrugi milijon ljudi.
Število oseb, ki živijo s HIV v svetu se povečuje. V Sloveniji po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) živi približno tisoč oseb, okuženih s HIV, med njimi pa približno tretjina za svojo okužbo sploh ne ve.
Pravočasno testiranje je ključno za uspešno zdravljenje, saj je zgodnje zdravljenje uspešnejše ter podaljšuje in izboljša kakovost življenja. S tem pa se preprečijo tudi nadaljnje okužbe z virusom HIV.

Do 20. novembra letos je bilo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prijavljenih 32 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je sedem manj kot v letu 2017 in manj kot kadar koli po letu 2010.
Ugoden je tudi podatek, da so letos med okuženimi ugotovili manj poznih diagnoz, postavljenih v času, ko virus HIV že močno okvari imunski sistem.

Znaki okužbe s HIV:
Najpogosteje imajo bolniki povišano temperaturo, se potijo, bolijo jih mišice, povečajo se jim bezgavke, navajajo slabost, lahko imajo tudi drisko, pogosto se pojavijo rdečkasti izpuščaji in ranice na koži, v ustih ali zadnjiku. V 2 do 4 tednih večina težav mine, utrujenost pa lahko traja še mesece.
Nato je lahko okuženi več let brez težav. Nekoliko pogostejše so lahko glivične okužbe, nekatere kožne težave, povečane bezgavke. Pri nezdravljenih imunski sistem nezadržno propada, zato vse pogosteje nastajajo številne infekcije in obolenja, ki bi pri zdravih osebah potekala bistveno lažje ali pa se sploh ne bi razvila. Kožne težave se poslabšajo (izpuščaji, razjede, ponavljajoči se herpes, glivične okužbe ustne votline, spolovila itd.),  pojavljajo se atipične pljučnice, hujšanje, driske in rakava obolenja, okvare živčevja in v končni fazi popolna shujšanost, napredovanje rakavih obolenj in demenca AIDS. Posledice okužbe HIV se lahko odrazijo na vseh organskih sistemih.
Pri nezdravljenih se AIDS običajno razvije približno 6 do 10 let po okužbi s HIV.
V običajnih stikih z okuženo osebo  (kašljanju, kihanju, rokovanju, objemanju, poljubljanju na lica ali na usta, uporabi jedilnega pribora in posode, uporabi stranišč, tušev in brisač, plavanju v bazenih, pikih komarjev ali drugih žuželk)  doma, na delu ali z običajnimi socialnimi stiki okužba skoraj ni možna, saj se prenaša preko krvi ali spolnih produktov.
Najpomembnejša zaščita je varna spolnost. To pomeni, da pri spolnih odnosih uporabljamo kondom in da imamo stalnega spolnega partnerja. V primeru tveganega spolnega odnosa pa se je potrebno testirati.
Do pred desetletjem je bila to smrtna okužba, danes pa gre za obvladljivo kronično nalezljivo bolezen, v kolikor je okužba odkrita v dovolj zgodnji fazi. Problem je, da več kot polovico okužb zaznajo prepozno, ko uspešno zdravljenje ni več možno.